Pes začne kašljati in prva misel je pogosto čisto človeška: »Prehladil se je.« Pri psu je kašelj simptom. Z njim telo poskuša očistiti dihalne poti, razlog zanj pa je lahko zelo različen – od kratkotrajnega draženja do težav v sapniku, bronhijih, pljučih ali srcu.
Zato ni dovolj poslušati samo, kako kašelj zveni. Veliko pove tudi, kdaj se pojavlja, koliko časa traja, kaj ga sproži in predvsem kako pes diha med napadom ter po njem.
Najprej: ali je to res kašelj?
Psi lahko oddajajo precej različnih zvokov in ni vedno preprosto vedeti, kaj smo pravzaprav slišali. Kašelj se lahko zamenja z davljenjem, siljenjem na bruhanje, kihanjem ali obratnim kihanjem. Pri kašlju gre predvsem za sunkovit izdih zraka, pri obratnem kihanju pa za serijo hitrih vdihov skozi nos in žrelo.
Opis po telefonu je zato pogosto manj uporaben kot kratek posnetek. Če se epizoda ponovi in jo lahko varno posnamemo, bo video veterinarju običajno povedal več kot razlaga, ali je pes bolj »honk« ali »khm«.
Akutni kašelj po stiku z drugimi psi
Če se nekaj dni po pasjem hotelu, vrtcu, šoli ali drugem tesnejšem stiku z več psi pojavi suh, glasen kašelj v napadih, je ena od možnosti infekcijski traheobronhitis oziroma kužni kašelj.
Ime je nekoliko zavajajoče, saj ne gre za enega samega povzročitelja. Pri sindromu lahko sodelujejo različni virusi in bakterije. Pri sicer zdravem odraslem psu je potek pogosto blag, več previdnosti pa je potrebne pri mladičih, starejših in oslabljenih psih. Dokler vzrok ni jasen, psa, ki je na novo začel kašljati, ne vodimo med druge pse.
Ko je vzrok v sapniku, bronhijih ali pljučih
Kašelj, ki ga sprožijo vznemirjenje, vročina ali pritisk ovratnice na vrat, lahko usmeri pozornost proti sapniku; pri manjših psih je ena od možnosti tudi kolaps sapnika. Če se kašelj vleče tedne ali mesece, pa je treba razmišljati širše. Med vzroki so lahko kronične bolezni dihal, med njimi tudi kronični bronhitis.
Pomemben podatek je tudi kašelj po pitju ali hranjenju. Če se redno pojavlja prav takrat, lahko težava nastaja pri požiranju ali pa del tekočine oziroma hrane zaide v dihala. To lahko vodi v aspiracijsko pljučnico, pri kateri se pogosto pridružijo utrujenost, slabši apetit, vročina in hitrejše ali težje dihanje.
Je lahko kašelj povezan tudi s srcem?
Lahko, vendar kašlja pri starejšem psu ne smemo kar avtomatično označiti za »srčnega«. Kronično kašljanje je pogosto povezano tudi z boleznimi dihal, poleg tega ima lahko isti pes istočasno težave s srcem in z dihali.
Veterinar zato ne posluša samo kašlja. Zanima ga tudi, kako pes diha, koliko napora zmore, kako zvenijo srce in pljuča ter kaj pokažejo dodatne preiskave. Doma je lahko koristno opazovati tudi dihanje med mirnim spanjem, zlasti če se zdi, da se je njegov običajni ritem spremenil.
Ko kašelj ni več glavni problem
Najpomembneje je, kako pes diha med epizodami kašlja in po njih. Če nekajkrat zakašlja, nato pa spet diha mirno in brez napora, je položaj precej manj zaskrbljujoč kot pri psu, ki hitro diha že v mirovanju, pri dihanju izrazito uporablja trebušne mišice, ne najde udobnega položaja, izteguje vrat, ima zelo blede ali modrikaste dlesni, postaja šibek ali se zgrudi.
V takem trenutku ni več bistveno, kakšne vrste je kašelj. Oteženo dihanje je razlog za hitro veterinarsko pomoč.
Tudi okolje lahko draži dihala
Na dihala vpliva tudi okolje. Cigaretni dim, prah, aerosoli, močna čistila in drugi hlapi lahko sluznico dražijo ali poslabšajo že obstoječo bolezen. Pri psu, ki kašlja dlje časa, je zato smiselno pogledati tudi, čemu je redno izpostavljen doma.
Tudi zdravljenje na lastno roko ni dobra bližnjica. Človeški sirup proti kašlju ni univerzalna rešitev, nekateri pripravki pa so za psa lahko neprimerni. Poleg tega pri določenih boleznih kašelj pomaga odstranjevati izločke. Najprej je torej treba ugotoviti vzrok, šele nato se odločamo, ali je kašelj sploh smiselno zavirati in s čim.
Kaj bo veterinar želel vedeti?
Veterinarju največ pomaga čim bolj natančen vzorec težave: kdaj se je kašelj začel, kako pogosto se pojavlja, ali je izrazitejši ponoči, po aktivnosti, ob povodcu, po pitju ali hranjenju, ali je bil pes pred kratkim med drugimi psi ter ali so se spremenili apetit, počutje ali dihanje. Pri vztrajnem kašlju je pogosto zelo pomemben rentgen prsnega koša, po potrebi pa sledijo še krvne preiskave, ultrazvok srca ali podrobnejši pregled dihalnih poti.
Kašelj je simptom, ne diagnoza
»Prehlad« je pri psu pogosto preozka razlaga. Kašelj je lahko kratkotrajen in hitro mine, lahko pa spremlja kronično bolezen dihal, pljučnico, spremembe sapnika ali bolezen srca.
Za prvo orientacijo sta najbolj uporabni dve vprašanji: kako dolgo kašelj traja in kako pes med epizodami ter po njih diha? Če diha mirno in se sicer počuti dobro, imamo navadno čas za načrtovan pregled. Če pa se mu očitno primanjkuje zraka, je dihanje pomembnejše od samega kašlja.
